Ljubljana Festival napoveduje poletje kulturnih presežkov in sijajnih doživetij. 

Ljubljana Festival napoveduje poletje kulturnih presežkov in sijajnih doživetij.

72. Ljubljana Festival bo potekal od 20. junija do 3. septembra. V tem času se bo v Plečnikovih Križankah, na Kongresnem trgu in na odru drugih ljubljanskih kulturnih institucij zvrstilo prek 5.000 umetnikov iz več kot 50 držav, dogodke pa si vsako leto ogleda preko 60.000 obiskovalcev.

Eden najstarejših mednarodnih festivalov teh razsežnosti vsako leto s skrbno izbranim in žanrsko raznovrstnim programom pomembno prispeva h kulturnemu dogajanju v prestolnici, saj Ljubljana, predvsem v poletnih mesecih, postane stičišče priznanih tujih in domačih umetnikov.

Festival obeta vrhunske simfonične in komorne koncerte, opere in balete v izvedbi uglednih institucij, novo produkcijo slavnega muzikala in nastope slovenskih ter tujih najpomembnejših klasičnih in popularnih umetnikov. Z deli XXVII. Mednarodne likovne kolonije se bo razširila zbirka sodobne likovne umetnosti Festivala Ljubljana, najmlajši oblikovalci bodo svojo ustvarjalnost pokazali na Mali likovni koloniji, nadobudni mladi glasbeniki pa bodo lahko svoje znanje nadgradili pri vodilnih profesorjih na Mojstrskih tečajih Festivala Ljubljana 2024.

Preverite celoten program letošnjega festivala.

Otvoritev 72. Ljubljana Festivala - Poletna noč – Ditka, Alenka in Neca, 20. junij ob 20.45, Kongresni trg

Tradicionalni gala koncert, ki predstavlja bogato dediščino slovenske zabavnoglasbene zakladnice v izvedbi velikega revijskega orkestra, bo tokrat posvečen popevkam Ditke Haberl, Alenke Pinterič in Marjetke Nece Falk, glasbenim uspehom treh izjemnih pevk generacije, ki je zaznamovala zgodovino festivala Slovenska popevka in ki jo med drugim povezuje rojstno mesto – Maribor. Ob spremljavi Simfoničnega orkestra, Big Banda in Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija ter s številnimi pevskimi solisti pod glasbenim vodstvom dirigenta Patrika Grebla bodo v novih pevskih izvedbah zazvenele nekatere izmed največjih uspešnic, ki so jim Ditka, Alenka in Neca posodile glas: Nad mestom se dani, Samo nasmeh je bolj grenak, Mlade oči, Vila z rimskega zidu, Kot nekdo, ki imel me je rad, Dan ljubezni, Sto majhnih nežnosti, Povabi srečo, Štajerska lady, Mini maxi, Krašovc, S kitaro in dolgimi lasmi, Prva ljubezen, Kako sva si različna, Dobro jutro, dober dan, Banane, Vsi ljudje hitijo  idr. Obeta se nam še en izjemen glasbeni začetek poletja, na katerem do zadnjega ne bomo vedeli, komu pripada čast odpeti tradicionalni zaključni glasbeni dodatek Poletno noč, legendarno popevko Elze Budau in Mojmirja Sepeta, ki je nastala natanko pred 60 leti!

Giacomo Puccini: Tosca, opera, 26. junij ob 20.00, Cankarjev dom

Giacomo Puccini je leta 1899 napisal svoje peto delo po francoski literarni predlogi po motivih drame La Tosca  Victoriena Sardouja, ki se navezuje na zgodovinski kontekst napoleonskih vojn. S svojo velikopotezno orkestrsko govorico je dosegel nov vrh umetniškega izraza. Tosco  bo v svoji režiji predstavil Pier Francesco Maestrini, ki je za Japonsko operno fundacijo v Tokiu uprizoril več kot sto del. Dirigiral bo Gianluca Martinenghi, ki je doslej nastopal v opernih hišah, kot so Deutsche Oper Berlin (Nemška opera v Berlinu), Teatro Donizetti (Gledališče Donizetti v Bergamu) in Operi SNG Maribor, s katero bo tokrat sodeloval. Nastopili bodo tenorist Dušan Topolovec, baritonist Sebastijan Čelofiga in basist Valentin Pivovarov, v glavnih vlogah pa sopranistka Rebeka Lokar, ki je po študiju v rodnem Mariboru izpolnila svojo pevsko tehniko pri italijanskem baritonistu Mauru Augustiniju, nato debitirala z vlogo Clotilde v operi Norma  leta 2005 v Operi SNG Maribor, ameriški tenorist Jonathan Tetelman, ki bo na gostovanje prišel iz New Yorka in slovi po temno obarvanem vokalu in je že na lanskem festivalu osupnil občinstvo na koncertu z baritonistom Ludovicom Tézierjem, ter srbski baritonist Željko Lučić, ki se je izobrazil pri svetovno priznani mezzosopranistki Biserki Cvejić in slovi po vodilnih vlogah v številnih operah Giuseppeja Verdija.

Mikis Theodorakis: Grk Zorba, balet, 27. junij ob 21.00, Križanke

Balet Grk Zorba je mednarodna uspešnica, ki vedno znova navdušuje občinstvo vseh generacij, predvsem zaradi žara nastopajočih protagonistov Johna in Zorbe ter baletnega ansambla. Delo je slogovno zavezano logiki klasičnega pripovednega baleta, navdih črpa iz jasne strukture romana Nikosa Kazantzakisa, obenem pa se opira na privlačni ritmično-melodični idiom “grške” glasbe Mikisa Theodorakisa. Ta je v veliki meri zaslužen za popularizacijo domnevno avtentičnega plesa sirtakija, za katerega so značilni dolgi in počasni gibi, ki spominjajo na vleko, ter plesanje v verigi. Nova podoba baleta v koreografiji slovitega baletnega ustvarjalca Lorce Massina, sina legendarnega koreografa in baletnega plesalca Léonida Massina, je namenjena novi generaciji mariborskega baletnega ansambla, ki si želi estetsko nadgraditi uprizoritev in pri tem uporabiti vsa razpoložljiva sredstva. Balet s svojo duhovno navezavo na Kazantzakisa, kontemplativno glasbo Theodorakisa in Massinovo virtuozno plesno ekspresivnost v nas poleg navdušenja nad pitoresknostjo Krete prebudi tudi nov premislek o tem, kaj sta smisel življenja in življenje sploh.

Zbog sebe, zbog tebe, zbog drugih, Rade Šerbedžija, 28. julij ob 21.00, Križanke

Rade Šerbedžija ni zgolj ena najbolj prepoznavnih igralskih osebnosti v prostoru bivše skupne države, temveč tudi režiser, pesnik, glasbenik in velik svetovljan. S svojo skupino Zapadni kolodvor je že večkrat navdušil slovensko občinstvo, tokrat pa bo na poletnem Ljubljana Festivalu pripravil še en edinstven umetniški večer. Predstavil bo širok nabor del iz svojega glasbenega opusa, ki ga ustvarja že vse od leta 1974, ko je izdal svojo prvo ploščo. Njegove “pesmi o ljubezni, prijateljstvu in čustvovanju” lahko označimo za hite, zimzelene in starograjske pesmi ter šansone, ki jih začini z vložki proze in poezije. Na odru se mu bodo pridružili vrhunski glasbeniki, ki povezujejo več vplivov: pianist, skladatelj, aranžer, producent in pedagog Vasil Hadžimanov neposredno in iskreno združuje balkanske motive z jazzom; kitarist, skladatelj, improvizator in pedagog Miroslav Tadić povezuje baročno in klasično glasbo, balkansko folkloro, flamenko, jazz, blues in rock; violinistka, pevka, skladateljica in pesnica Yvette Holzwarth pa je aktivna na področjih balkanske, arabske, pop, jazz in eksperimentalne glasbe. Kot gost se jim bo pridružil Jure Ivanušič.

Arturo O’Farrill & Afro latin jazz orchestra, 30. junij ob 21.00, Križanke

Jeseni 1947 sta veliki Dizzy Gillespie in njegov prijatelj trobentač Mario Bauzá v Carnegie Hallu prvič predstavila skladbe, ki so raziskovale povezavo med afrokubansko glasbo in jazzom. Kmalu potem je Arturov oče kubanskega rodu Chico O’Farrill, pianist, skladatelj in vodja orkestra, začel sodelovati z velikani, med katerimi so bili Count Basie, Dizzy Gillespie, Stan Getz iz sveta jazza, v navezi z latinom pa z Machitom, Celio Cruz, Titom Puentejem … Izkušnje v Mehiki rojenega Artura so se tudi po zaslugi njegove matere, pevke Lupe Valero, nakopičile v močno glasbi predano osebnost, ki se je razvijala v mladosti ob igranju klavirja, še posebej po letu 1965, ko se je družina iz Mehike preselila v New York. Formalno glasbeno izobrazbo je pridobival na Srednji šoli za glasbo, umetnost in uprizoritvene umetnosti LaGuardia, Šoli za glasbo Manhattan in Konservatoriju za glasbo v Brooklynu. Ob koncu 70. let je njegov talent prva zaznala Carla Bley. Danes govorimo o Arturu O’Farrillu kot vodji najpomembnejšega latino-jazz big banda na sceni, s katerim je dobil sedem grammyjev, zadnjega lani za album Fandango at the Wall in New York. Po svetu je v zadnjih desetletjih zelo malo možnosti koncertnih srečanj z velikimi orkestri. Tokrat bomo Arturov big band prvič slišali v Sloveniji, sicer bo to njegov edini koncert v Evropi.

Abram Hačaturjan: Spartak, balet, 1. in 2. julij ob 20.00, Cankarjev dom

Aram Hačaturjan je balet Spartak začel pisati decembra 1941, v najbolj tragičnih dneh druge svetovne vojne. Za inspiracijo sta mu bili zelo pomembni junaška podoba Spartaka in tema upora sužnjev v starem Rimu. Delo je bilo dokončano leta 1954 in uprizorjeno dve leti kasneje. Balet je dobil končno obliko, ko je leta 1968 Jurij Grigorovič, mojster sovjetskega baleta, pripravil novo, psihologistično in tragično napeto postavitev. Glasba uteleša najboljše lastnosti skladatelja: svetle podobe, razkošne množične scene in edinstveno melodičnost, v kateri je evropski zvok organsko združen z orientalskimi podtoni. Balet bo izvedlo The State Opera and Ballet Theatre Astana Opera (Državno operno in baletno gledališče Astana Opera) v sodelovanju z Orkestrom Slovenske filharmonije. Gledališče je bilo ustanovljeno leta 2013 na pobudo prvega predsednika Republike Kazahstan Nursultana Nazarbajeva in se je s svetovnimi turnejami in sodelovanjem z zvezdami, kot so Plácido Domingo, Zubin Mehta, Valerij Gergijev in Ana Netrebko, hitro uveljavilo kot ena največjih tovrstnih institucij v Srednji Aziji. V njegovem delovanju je poleg izvajanja klasičnih uspešnic mogoče najti tudi željo po podpiranju kazahstanskih skladateljev. Astana je že lani osupnila občinstvo z izvedbo različnih baletnih odlomkov.

Budimpeški koncetni simfonični orkester Concerto Budapest symphony orchestra: koncert za kavir in orkester, 4.. in 4. julij ob 20.00, Cankarjev dom

Mihail Pletnjev si je za svoj izjemni pianistični talent, ki ga je prikazal na Mednarodnem tekmovanju P. I. Čajkovskega v Moskvi leta 1978, prislužil prvo mesto in splošno priznanje. V karieri se je izkazal tudi kot izvrsten dirigent. Na dveh zaporednih večerih bo nastopil s Concerto Budapest Symphony Orchestra (Budimpeškim koncertnim simfoničnim orkestrom), eno najstarejših madžarskih zasedb, ki vse od leta 1907 uspešno izvaja tako klasični repertoar kot dela sodobnih madžarskih skladateljev. Na dveh večerih bodo izvedli kar vse štiri klavirske koncerte Rahmaninova, kot tudi glasbo Béle Bartóka.

Giuseppe Verdi: Trubadur, opera, 8. in 10. julij ob 20.00, Cankarjev dom

Giuseppe Verdi je napisal Trubadurja leta 1853. Spada med tista dela, v katerih je dramaturško učinkovito povezal posamezne tonalitete z nekaterimi liki ali skupinami, da bi jasno predstavil razlike med karakterji in družbenimi položaji, ki jih zasedajo. Opero bo letos predstavil Teatro del Maggio Musicale Fiorentino (Gledališče Majskega glasbenega festivala v Firencah) v sodelovanju z režiserko Stefanio Grazioli, ki je obnovila produkcijo originalnega režiserja, Cesareja Lievija. Ta je delo opisal kot nočno opero, v kateri se liki gibljejo v temačni in pusti pokrajini. Orkester bo vodil legendarni indijski dirigent Zubin Mehta, ki je v Ljubljani in na festivalu nastopil že večkrat. Na zadnjem obisku leta 2019 mu je za vrhunski prispevek h glasbeni poustvarjalnosti takratni predsednik Republike Slovenije Borut Pahor podelil zlati red za zasluge. Zbor gledališča bo vodil Lorenzo Fratini. V glavnih vlogah bodo nastopili Leon Kim, ki se je po študiju v Koreji specializiral v Italiji, kjer je osvojil več nagrad, denimo prvo mesto na tekmovanju Cappuccilli, Patanè, Respighi, Carolina López Moreno, ki je nastopila v koncertnih dvoranah, kot sta Carnegie Hall in Berliner Philharmonie (Berlinska filharmonija), Angelos Samartzis, ki je odpel številne glavne vloge v operah, kot so Moč usode,  Faust  in Rensko zlato, ter Olesja Petrova, ki je sodelovala s priznanimi dirigenti, med njimi so Giordano Bellincampi, Emmanuel Villaume in Valerij Gergijev.

The Bodybuard, Telesni stražar, muzikal, 15., 16., 17., 18., 19. julij ob 21.00, Križanke

The Bodyguard (Telesni stražar)  je muzikal iz leta 2012, ki temelji na istoimenskem trilerju iz leta 1992, v katerem sta v glavnih vlogah nastopila Whitney Houston in Kevin Costner. Pripoveduje zgodbo o Rachel Marron, slavni pop zvezdnici, ki postane tarča nevarnega zalezovalca, in Franku Farmerju, bivšemu tajnemu agentu, ki je neomajno predan svoji dolžnosti, vendar ga preganja misel na preteklost, ko mu ni uspelo preprečiti poskusa atentata na predsednika Ronalda Reagana. Muzikal in film vsebujeta glasbo Whitney Houston, med drugim uspešnice, kot so I Will Always Love You, I Have Nothing  in I Wanna Dance With Somebody.  Muzikal bo prišel na festivalski oder ljubljanskih Križank v režiji in koreografiji uglednega britanskega umetnika Mykala Randa, rednega gosta poletnega festivala. Rand je svojo kariero začel kot nastopajoči v predstavah, napredoval v osebo, ki nadzira plesalce in skrbi, da je vse popolno, nato je postal rezidenčni režiser ter pozneje še koreograf in režiser svojih predstav. V Ljubljani je postavil že več uspešnih muzikalov, kot so Lasje  (2011), rock opera Jezus Kristus Superzvezda  (2012), Briljantina  (2013), Evita  (2014), Chicago  (2021) in Zgodba z zahodne strani  (2022).

Muzikal bo v angleščini s slovenskimi nadnapisi.

Cena velja za eno osebo. Ugodnosti se ne seštevajo in ne veljajo skupaj z drugimi morebitnimi akcijami in popusti. 

*Vstopnice za vse koncerte lahko s SPAR plus kartico kupite 10 % ceneje na blagajni Križank in na ljubljanafestival.si. Za nakup prek spleta vpišite promocijsko kodo SPAR10. Popusti ne veljajo za koncert Vlada Kreslina in koprodukcijske prireditve (Oto Pestner, Uroš Perić). Popusti se med seboj ne seštevajo in se izključujejo z ostalimi morebitnimi popusti in akcijami ter ne veljajo na dan prireditve.

Za več informacij pišete na blagajna@ljubljanafestival.si ali pokličite 01 241 60 00.

Fotografije in video posnetki so objavljeni z dovoljenjem ponudnika.